Tretji Kamen od Sonca

Tragedija lokalov kot sta lipa in pa global se ne ustavi le pri teh bolj vidnih zadevah. Gre globje. Nekaj vunbaciteljev, ki sedaj niso v zaporih, in sicer niso bili nič krivi, pa so sedaj vseeno ob službo, videvamo podnevi kot taksiste, po ljubljani.

Taksi je pa en tak zanimiv šport. Vbistvu precej podobno ribolovu, bi lahko rekli. Enkrat grizejo, enkrat ne,vglavnem pa se da vsako ribo nategn’t. Sploh, če te ribe niso endemi in so bolj eksotične sorte. Kot v ribolovu pa je pomembna tudi lokacija; so določene lokacije kjer ribe bolj prijemljejo. Recimo, na letališčih, pred kolodvorom, pred hoteli, ipd… Ata Janković jih je že celo s Prešernovega trga podil.

In ti novopečeni taksisti so izredno teritorialni. Pokrivajo že kar nekaj ulic, kar se morda ne sliši veliko, ako ne računamo da so to ulice, kjer je frekvenca ljudi, ki potrebujejo taksi višja. In pa vedno več jih je. Vedno več služijo in vedno boljše avtomobile imajo. Tako, da lahko sklepamo, da biznis lavfa.

Teriotrij vzdrzujejo tako, da težijo tistim taksistom, ki so bili na njihove ulice pozvani, češ kaj tam delajo, da je to njihova ulica in da nimajo kaj tam iskat. Zadeva je precej podobna tistim scenam, kjer se kurbice prepirajo za svoj vogalček. Život je borba — to ponavadi reče moj foter pri kosilu ko zmanjka solate.

Ti ljudje zgledajo jezni in ogromni. Ne čudim se, zakaj jih ostali taksisti upoštevajo in sploh se ne čudim, kako jim uspe človeka obrnit za take denarje, kot ga očitno vlečejo. Seveda, če si pa noben ne upa nič rečt — tudi jaz si nebi! Plus tega, tujci ne poznajo cen pri nas, ampak sklepam, da je s prihodom evra tudi to na nek način lažje kontrolirat, pa vseeno.

Očitno so odkrili novo nišo, ki je pravzaprav zlatna dolina — podobno kot albanci, ki so precej teritorialni pri prodaji zelenjave. Sicer nobenega nikoli ne poškodujejo, samo včasih ponoči pogori kakšna konkurenčna zelenjadarnica.

Lahko pa da — seveda dopuščam to možnost — se motim. Lahko, da dobijo vse to zato ker so tega res vredni in zato ker so prijazni. Ne dam pa roke v ogenj.

Na nek način je smešno poslušati preostalo taksistično populacijo, ki obupano trdijo, da se bodo stvari spremenile. Skoraj, kot da se nebi zavedali, da živimo v veliki Sloveniji.

Rad bi se zahvalil Ati Zoranu Jankoviću — generalnemu poveljniku mesta Ljubljane in upravi ljubljanskega potniškega prometa, za visoke cene mesečnih vozovnic, zaradi katerih se lahko v službo vozim kar z avtom! Zaradi mene jih lahko zvišate tudi na 50€.

In kaj je hotel pesnik s tem povedat?

Povrnjenih potnih stroškov dobim v vrednosti ene LPP vozovnice. Ker pač živim v LPP območju. Do službe pa imam pičlih 3,5km. To pomeni 7km na dan. To pomeni, v skrajnem primeru, 210km na mesec. To pomeni, v skrajnem primeru, pol tanka bencina na mesec. To pa pomeni okoli 25€ stroškov. In to pozimi.

Hudiča! Potnih stroškov imam z avtom manj, kot pa bi jih imel s karto od LPPja. No, to glede na to, da avto tako ali tako imam. In v tem primeru je LPP karta dodaten strošek in ne avto.

V drugem primeru pa je avto mnogo bolj ugoden, ko delam popoldansko do triindvajsete ure. Ker takrat ne dobim niti enega avtobusa več za v elitno sosesko. In se moram bognedaj, sprehajati vse od LPP garaže, do doma. Za 34€.

“Večna hvaležnost” ni najbolj primerna besedna zveza, je pa prva, ki pade na pamet.

Da sploh ne omenjam tistih standardnih bonusov — petnajstminutnega daljšega spanca, izogib stiskanja v gužvi kot sardel’ce v konzervi in pa varovane garaže oddaljene le nekaj deset metrov stran od prešernovega trga.

Naravovarstven aspekt me pa vsekakor ne bo prepričal, da se začnem vozit z avtobusi. Vem, od leta 2002 je onesnaževanje greh. Za to pa se lahko zahvalimo že pokojnemu Janezu in nesmrtni prof. dr. Dermastji!

Vedno sem trdil in še vedno trdim — po vzoru Wesleya Snipesa, — da je idealna ženska blond, tiha in glupa. In okoli tega želi vsaka, ki to sliši, nekaj špekulirat. Kaj bi počel s tiho žensko? Oh-kako-grozno, s kom bi se pa potlej lahko pogovarjal? Dejansko, se mi koncept tišine ne zdi tako grozen, v primerjavi z alternativo — stalnim lapanjem nepomembnih in neumnih stvari, ki so jih sposobne proizvesti le one.

Rjavolaske oziroma večalimanj vse razen blondink, ki se običajno ob prezentaciji tega dejstva le nasmehnejo, dobijo nek manjvrednostni kompleks, češ zakaj vsi vsi vsi moški padamo prej na blondinke in ne tudi na ostale. Ironično, ali pa tudi ne, je to, da imam jaz osebno prav zaradi tega raje blondinke. In tako se vrtimo v krogu, pri katerem si človek zopet zaželi tišine.

Ko pa slučajno ženskam omenimo glupost, pa tako ali tako vsaka pomisli na blondinko. Zakaj pa je to tako se pa nobena ne vpraša. Dvojna merila, anyone? V glavnem, glupost je ena tistih stvari, ki se ji lahko prisrčno nasmehneš, ker je bilo to tako ali tako za pričakovati in na koncu nisi razočaran.

To je hitra razlaga vsega tega. Gre namreč zato, da sem danes doživel neke vrste razsvetlenje? … Ni najbolj primerna beseda, je pa prva, ki pade na pamet. Pa čeprav so Hladno Pivo v komadu Šank subliminalno na to opozarjali že dolgo nazaj. Naša (človeška, moška) (od)rešitev je ta, da kupimo psa oziroma psico. Recimo, zlate prinašalke, so blond, tihe in glupe.

Ampak ker zoofilija ni stvar zame — tako kot verjetno tudi ne za mnoge druge — ampak je to bolj področje Fetalija, smo zopet prikrajšani za uresničitev še enega ideala.

V primeru pa, da ste profeministični in gledate le na notranjo lepoto in skupne interese, vam pa sploh ni pomoči.