Tretji Kamen od Sonca

V stilu Sam svoj mojster, sem se podal na avanturo obešanja svojega novega uokvirjenega plakata. Da pa bi ta plakat prišel do izraza in sem ga moral postavit na edino prazno steno. Na mejno steno. Tisto, ki si jo delim s severno sosedo. Pa ni avstrijka.

To obešanje je bilo eno od bolj krvavih v zgodovini človeštva.

Ofenziva v prvi vrsti, še preden sem se zavedal polne moči mojega nasprotnika, so šli žeblji. Kakih sedem, predno sem ugotovil, da pridem na žebelj le par milimetrov globje, preden se le ta pokrivi. Nimaš kej nimaš kva, nosilne stene pač.

Sledili so tisti žeblji za beton. Teh sem porabil le kakih pet, da sem ugotovil, da ne bo šlo. Če ne gre na silo, uporabi večjo macolo, ali kako že pravijo?

Pograbil sem bor mašino in sveder, enega tistih manjših. Vse sem pregledal izmeril in označil. Pri prvi luknji na moje začudenje nisem uničil nobenega svedra. Sem pa pri drugi zato dva. Ne, nisem dovolj izkušen, da bi vedel da sem naletel na železo. En košček svedra je še vedno v steni.

Po posredovanju tastarga, sem šel v merkur in prijaznemu prodajalcu dejal da rabim nekaj kar bo grizlo beton. Železo vbistvu. Merkur je pravzaprav legendarna trgovina. Tipu sprva nisem vrjel, da bo šlo, ker mi je dal nek majhen svedrič. Za granit. Granit pa ni železo.

Kar nisem mogel verjeti svojim očem ko je tisto zagrizlo not, kot nož čez puter. S tem nakupom za 2€ sem pridobil več, kot bi z nakupom v Merkatorju (ja, najprej sem bil tam) za dvajset evrov, kot stane cel komplet svedrov.

Plakat je obešen, ovca je sita, od volka pa je ostalo bolj malo. In končno sem enkrat vrnil vsem sosedom za hrup, ki ga povzročajo, medtem ko jaz spim po nočni izmeni.

Tags: Fight Club, Merkur, obešanje, život je borba

This entry was posted on Wednesday, July 9th, 2008 at 4:43 pm and is filed under Cvetke. You can follow any responses to this entry through the RSS 2.0 feed. You can leave a response, or trackback from your own site.