Tretji Kamen od Sonca

Slab izgovor, da ni bilo več časa za pisanje. V bistvu se mi je (spet) pokvaril računalnik. Vseeno, prelet lanskega leta, tako, za dušo.

Samo upam lahko, da bo 2009 vsaj tako ugodno kot 2008 za:
Potovanja

Prejšna leta je bilo vsega premalo, letos pa vse ravno prav razporejeno. Češka v februarju, manšji izleti v Italijo in Avstrijo v maju, Francija (Pariz, Loara, Ambois) v avgustu, Anglija (London, Windsor, Stonehenge, Oxford) v septembru, Moravske Toplice v oktobru in Praga v novembru. Nažalost mi ni uspelo odletet le na Dansko — mogoče pa letos.

Koncerte

V bistvu imam v glavi dva večja in enega manjšega. Valentinov Hari Mata Hari, in pa decembrski (ker sem za aprilskega ravno zbolel) Kad bi bio Bijelo Dugme. In še manjši pa zato nič slabši Newcomer 2008 v Grazu.

Nova poznanstva

Imel sem nekaj lepih priložnosti si izmenjat vljudnostne fraze z raznimi bolj ali manj poznanimi osebnostmi, kot so Hans-Gert Poettering, Javier Solana, Jose Manuel Barroso, Al Gore, visočanstva taka in drugačna, ipd…

Uspehe

V — sicer precej trivialnem — panožnem tekmovanju sem dosegel lep uspeh z bronasto kolajno. Še večji uspeh, glede na takratno agregatno stanje. Pa v službi so mi podaljšali pogodbo — ako to šteje kot uspeh.

Zdravje

Na srečo so bili v 2008 omejeni tudi obiski pri zdravnikih — no, razen pri zobozdravnici. Seveda je bilo čez leto nekaj prehladov in ena neugodna trebušna gripa, ki sem jo fasal malo pred odhodom v Prago.

Tako neugodna, da v 12 urah na celem vlaku ni bilo niti ene rolce vece papirja več. Zabavna je bila tudi prigoda s praškim lekarnarjem, ko sem opazil, da na nekih tabletah ni angleških navodil. Tip mirno dogovori “Ja … just take two”! V pričakovanju nadaljevanja sem še kar buljil vanj, po parih sekundah pa le zategnil tisti “And theeen?” Tip je zavil z očmi in odvrnil: “If it doesn’t work take one more …” in sem spet čakal, da bo nadaljeval. Malo skeptičen sem postal, ko je končno izustil “Oh, but not more than 8 per day!”

2008 je bilo kul. Če bo vsaj tako tudi 2009 (brez trebušne gripe, ktnxbye) bo pa sploh super. Edino kalorifer bo treba še nabavt.

Na srečo sem imel med obema avtobusnima turama (glej prejšno objavo) en dan vmes frej, ker bi sicer po mojem umrl.

Po parih prošnjah, da naj prinesem iz IKEE, ko sem že ravno v Grazu, kilo sveč in pa eno vazo, sem se končno znašel v Tivoliju, kjer so se že nabirali čudaki zraven avtobusa. Eden je zgledal kot ogromen irski škrat — čudak, ne avtobus. Najbolj grozno je bilo to, da so se mi nekateri zdeli še celo znani.

Ko so začeli curljat na videz bolj normalni ljude se je situacija nekoliko izbolšala. Ob prihodu Velikega Kahune pa se je situacija dokončno, vsaj do tistega momenta, popravila. Povedal je, da so ti čudni tiči s flašami Slovina¹ v rokah pravzaprav na drugem busu in z drugim slovenskim bendom, ki ravno tako nastopa v Grazu.

No, situacija kasneje na našem avtobusu ni bila kej dosti boljša, ker se ravno tako živalsko kot horda podivjanih metalcev (ali kaj so že tisti tipi) lahko obnaša tudi peščica žensk. In če so take, ko so trezne, se človek začne spraševati, kaj bo ob povratku. Za avtobusarja, pa sem včasih dobil tak nelagoden občutek, da na čase ni čisto siguren vase.

Prihod v Graz je bil precej zgoden, glede na to, da se je zadeva začela šele okol pol šestih. Tam smo bili že ob dvanajstih popoldne, ampak, vse ima svoj namen. Čas ni ostal neizkoriščen.

Koncert je bil dober in koncept tudi. 12 bendov, vsak 12 minut za pripravo in 12 minut za špil. Na koncu glasovanje in pa ocena žirije. Enkrat nama je z Mihom uspelo celo nasmejati varnostnika in pa del publike, ko sva nek avstrijski band zamenjala s Tokio Hotel. Navdušenje je bilo veliko.

World Within so se na žalost uvrstili šele na 7. (5. po izboru publike) mesto, kar smo kasneje poslušali skoraj celo pot nazaj v toto Ljubljano. Sem pristranski, ampak vseeno mislim, da so si zaslužili precej višje mesto. Kaj naj rečem, ti fantje pač znajo. Sicer pa sta prvi dve mesti, po izboru žirije zasedla (seveda zasluženo!) dva slovenska benda Obduction in pa Firefly (to so oni … životinsko carstvo).

Kaj naj rečem. Zanimiva izkušnja, in Graz je zanimivo mesto. Noben ne čisti oken in smetnjakov je premalo. Imajo čevapđinice in pa fashion shop KUKURUZ². Brez zajebancije!

In ne, nisem se motil, pot nazaj je bila zanimiva. Predvsem pa mučno za oči. Pa ne samo zato, ker določene dečve, milo rečeno, niso bile cvet lepote, ampak ker smo ugotavljali kako močen fleš ima Mihov fotoaparat. Ko se je zabliskalo in sem zamižal sem imel v glavi sliko in ni hotla stran. No, s strani neke možače je po nekaj časa celo padla grožnja s šakico, če ne nehamo fleširat.

Hvala za pive in hvala za vse ostalo. Naslednje leto pa spet, ali kako že pravijo?

1. Pred leti smo mi toliko tega sranja spili, da me čudi, da ni kdo umrl.↩
2. Sanja svinja kukuruz, al kukuruz u Grazu.↩