Tretji Kamen od Sonca

Začelo se je tako mirno, skoraj spokojno ampak brez vonja po cipresah. Vedel sem, da me čaka en sobotni piknik. Proslava prihajajočega dneva mladosti pri kolegu. Čakala me je tudi nočna izmena v službi.

Vmes med vsem tem, se je kar iznenada pojavil še en piknik, na katerem je bilo fino, čevapi, vse kar spada zraven, samo piva ne. Vbistvu, bilo mi je ponujeno, ampak žal, ker sem vozil in delal sem odklonil. Zadeva ni ista če ni piva. V spoštovanju tega, da ne res pomeni ne, sem ostal neomajen in sem pil sok in vodo.

V roku ene ure sem bil urejen za službo in na poti na drugi (tist, prej najavljeni) piknik, kjer se raje nisem obdržal še tistih deset minut dlje kot bi se lahko. Kot da bi bil na morju. Ponovno čevapi, brdo pijanih ljudi, muzka, smeh, samo še obala manjka. Jaz pijem pa bezgov sok.

Jap, zaradi prevelikega pritiska sem se odločil iti kar v službo, pa čeprav malo prej. Mir, tišina in gora dela me zna precej pomiriti od kakšnih takih pregrešnih misli.

Pridem v službo pa me skoraj infarkt. Človeka take zadeve kar demoralizirajo. Jaz moram delat, poleg tega pa poslušat trop črnogorcev kako imajo par vrat stran od mene svetovno žurko. Kar srce me je bolelo.

Ampak, preživel sem. Zatopil sem se v delo in vse je šlo mirno mimo mene. Ni prišlo do nobenega streljanja ali razbijanja kozarcev, kar me je malo razočaralo ampak, je bilo to zadnje kar me je. Po končanih nočnih spijem galono piva. Majkemi.