Tretji Kamen od Sonca

… ali internetna razpoznavnost? Bo kar prvo držalo.

Včasih se, ko hodim po ulici, počutim prav neprijetno, kot da bi bil nag. Zavedam se svoje razvpitosti na slovenskih forumih in ravno zaradi tega imam nekakšne paranoje, da me slučajno kdo nebi prepoznal, pocukal za rokav in me prosil za avtogram. Zaradi tega ponoči ne spim, ali pa se zbujam prešvican. Očitno naredim močen vtis kjerkoli se pojavim.

Zgleda, da to velja tudi za blog. Sicer to ni moj prvi blog, je pa moj prvi blog ki je dostopen širši javnosti. Danes sem med rednim pregledovanjem forumov, na enemu od le teh, naletel na … ugani čigav blog?

Tako je! Na svojega (Ne, nisem ga sam gor objavil, svojega bloga nikjer ne objavljam). Sem pa, ne vem zakaj omenil, da je moj. Kar se je izkazalo da sploh ni bila slaba ideja, saj sem naletel na blogerskega kolega tomaza.

Primarno, se razume pišem blog zase. Nagovarjanje bralcev v mojem pisanju, izhaja bolj iz navade (objave člankov v: Svet Ptic, Antirepresor, BFKO) in tega, da veliko nakladam. Na žalost se v zadnjem času ni ponudila nobena priložnost za publikacijo v kakšnih revijah. Tako, da vse izlivam sem. :)

Kljub vsemu pa si nisem mogel pomagat. Po hitrem pregledu googlovih analitikov, sem ugotovil, da imam mesecno okoli 1300 obiskov in skoraj 3000 ogledov. Kar se meni osebno zdi kar solidna številka. “Profila” bralca mojega bloga, podobno kot mojcas, pa ne mislim izdelat. Zadoščenje dobim že v številkah. :)

Dal sem že ponudbo, v kateri v zameno za primerno denarno nadomestilo na svoj blog napišem hvalo- in slavospeve dobrosrčnim patronom. Ta ponudba za morebitne interesente še vedno stoji. Živimo v kapitalizmu oziroma kot bi rekel lukaz: “Vsi smo pedri, sam d’narja ni! Nimaš kej nimaš kva!”

Predstavljaj si, da hodiš po trgovini z neko znano osebnostjo. In medtem ko ta v NewYorkerju pomerja oblačila, ti štancaš gor in dol po trgovini. Gledaš stvari, ki sploh niso zanimive. Se slučajno ozreš na desno in kar naenkrat ti zasvetijo oči.

Zagledaš majico s takim motivom, za katerega veš, da bodo tvoji prijatelji umrli od smeha, ko jo bodo videli. Sploh ni bistveno, ali ti je všeč ali ne. Majica stane 15€, ker pa si neomajen in ker je “smeha”, jo kupiš.

Da, ljudske umotvorine nikoli ne počivajo! Pred treningom aerobike se dobimo na pržančku in lukaz “iz vedra neba” potegne ven iz vrečke majico z napisom in obrisom Rockya.

Naslednji dan, ko sva se odpravljala na pilates je imel majico še celo oblečeno in zraven doda, da sva sedaj midva z angelco na vrsti, da dava 20€ za foro. Jaz bom dal 15,35€ za angelco pa nevem, ker ga na pilates ni bilo, saj je za hrbet delal že v službi.

Že kar vidim, da ti časi ne bodo prijazni za mojo denarnico.

Če še kdaj najdem listek z reklamami na avtu, BOM našel osebo, ki je to naredila in mu/ji BOM ta listek prtrdil na čelo. Z žebljem, ali dvema, odvisno od razpoloženja. Potlej grem pa še do firme, katera je poskrbela, da se mi je to zgodilo, in bom še tam enemu ali dvema prilepil pildek na čelo. Ravno tako z žeblji.

Ne pa da se matram ko budala spucat dol tisto žlindro ko ostane če je moker pildek dva dni na šipi.

Zdej sm jezn.