Tretji Kamen od Sonca

To še posebaj velja za mojega očeta, ko vedno znova in znova najdem, stare plate od Pankrtov, kar pa sledi pa je verjetno že jasno. Po eni strani mi je kar malo žal, da sem te čase, čase pankrtov, čase ko so se študenti imeli čemu upirat, zamudil.

Kaj pa danes? Pankrtov ni več, Pero je že star, študenti se pa pritožujejo samo nad cenami študentskih bonov in količinami seminarskih nalog. Vse je čisto preveč apatično, razen seveda Tomaža Domicelja.

Me zanima kako bodo moji otroci doživljali moje/te čase?