Tretji Kamen od Sonca

Najbolj uživam ob gledanju slovenskega nacionalnega športa — sosedskih sporov. Edino pravilo je da se čimbolj držiš principa “Naj sosedu krava crkne!” Spor je bil, tako kot večina njih, marginalen. Me je pa zbodlo ko je gospa omenila svoji sosedi, večni nasprostnici, da vsi vemo, da riba najbolj smrdi pri glavi.

“Mythbustersa” ni najbolj primerna misel, je pa prva, ki pade na pamet.

Ta smrad pa pravzaprav niti ni tako hud je pa očitno hudo precenjen. Ker, veliko bolj kot riba smrdi pri glavi, smrdi v kombinaciji z ostalimi smetmi v tistem jutranjem navalu vročine. To pravzaprav še ni tista prava vročina vročina, ampak majsko sonce, ki že precej greje.

Vreče ali pa kontejnerji ki stojijo na tem soncu se počasi segrevajo in tisto kar je notri se počasi kuha. Vse tiste bakterije in zadevice, ki prebavljajo tisto kar je ostalo od prejšnjega dne večerje — torej možgani, oči, preostala glava, okostje in rep — delujejo na maksimumu pri točno določeni temperaturi. Dekompozicija. In ko se ta postan zrak, vsi ti plini segrevajo se počasi začno širit.

Tisto res najhujše je tam ob kakšnih enajstih zjutraj, vsaj v maju, potlej pa se že preveč segreje. Smrad je tako hud, da ne veš ali je bolj zdravo da bruhaš ali ne.

Smrad je hujši kot vonj urina polnega lončka, ki ga oddaš v analizo, ko si bolan. Takrat, ko to zgleda bolj kot neka rjava žlindra, kot pa scanje. Ali pa recimo kot vonj z gangreno vnete rane. Najbolj primerljiva stvar pa bi bil verjetno kakšen plesniv sir.

Jap, enkrat mi je eden od asistentov na faksu dejal, da evolucijski zmagovalci dihajo skozi usta.