Tretji Kamen od Sonca

Ker vidim da imate nekateri probleme pri razumevanju razlik med spoloma — predvsem najstnice, ki berejo Cosmota, katerega tarčna skupina same pač niste — sem se odločil malo opisat kako te zadeve v svetu funkcionirajo. In ne, ni res, da smo moški z Marsa, ženske pa z Venere. Vsi smo iz ženske. Kar posledično in neizpodbitno izključuje možnost, da nas je ustvaril bog¹, zatorej vse napisano v tej objavi absolutno drži.

O lulčkih in lulikah seveda ne mislim pisat, ker upam, da je to vsem dovolj jasno. Pa čeprav je vedno več moških katerih atributi so bolj podobni ženskam.

Kakorkoli že: Moja profesorica za anatomijo je vedno dejala, da imajo ženske vse kar imamo moški in več! Po temeljitem razmisleku lahko rečem, da je to skoraj res. Anatomsko bo očitno že prav, sicer pa ženskam manjka le pamet.

Pa ne, da je to vedno slabo. Po drugi strani pa so prav ženske krive, ali pa zaslužne, odvisno od Vaše orientacije, za preživetje človeške rase (vsaj do sedaj). In pri tem pamet pravzaprav sploh ne pomaga, pri čemer so najboljši argument američani.

Za preživetje ljudi je predvsem bistven samoohranitveni nagon (in ščepec sreče). Pri moških le ta ni tako zelo izrazit, ako ga sploh imamo. Naprimer: Ko gledamo vse tiste gasilce, ko pogumno tečejo v goreče hiše in pri tem ogrožajo svoja življenja, večinoma, na račun materialnih dobrin — ne, to pravzaprav ni pogum. To je avtodestruktivnost, naša največja “odlika”. Primer poguma pa bi recimo bil roditi otroka, za kar smo moški (nažalost?) pač prikrajšani.

Zanimivo, da so za to avtodestruktivnost in za nje kontrolo, (zopet) predvsem odgovorne² ženske. Preveč ženske (materinske) ljubezni v mladih letih je ravno tako škodljivo kakor premalo ljubezni in ženske (ne materinske, to bi bila perverzija) družbe v poznejših letih. Lep primer tega, bi bil g. Trobec, katerega je mati preveč, ali pa premalo dojila.

In ko je škoda enkrat narejena je praktično konec. Pride do domino efekta, do verižne reakcije, ki se jo bolj težko ustavi. Taki moški si ne znajo postavit mej v življenju in pri temu pride do hudih odklonov. Stag party-i, Roza večeri, prekomerno opijanje, prekomerno drogiranje, nasilje, neumne stave, neumni izzivi, ekstremni športi, divjanje po cesti ipd.

Ne, vodilo vsega tega ni pogum ampak avtodestruktivnost. Posledicam pa se reče nesreče, namesto, da bi se jim reklo nespametno ravnanje po krivdi žensk.

In zakaj torej vse vedno pada na ženske? Jasno, zato, ker moški očitno nismo sposobni vzgajat otroka (kot ga tudi nismo sposobni rodit), ako nimamo smisla za samoohranitev. Zdrava pamet, narekuje proti temu. Iskreno se je treba vprašat, če poznate kakšnega normalnega človeka, ki ga je vzgojil le oče?

Vzgoja je tako kot programiranje. Obstajajo dobri, kot slabi programerji. Če preveč zakompliciraš nimaš druge izbire, kot da probaš še enkrat. Že iz tega naslova lahko vidimo, da je potemtakem vsaj polovica, če ne kar tri četrtine (ali več) otrok neprimerno vzgojenih, in rabijo absolutno žensko kontrolo v kasnejših letih.

Tu se pa zadeva še dodatno/dokončno zakomplicira, ker ženske povečini niso več tako pripravljene sprejemati te svete odgovornosti, katero jim je narava naložila. V vseh aspektih bi rade bile kot moški. Vsega pa so krive te svobodne družbe. In ko se bo enkrat vse dokončno zasukalo, bo šlo kar na hitro navzdol.

Emancipacija pomeni konec človeške rase. Pa naj si bo to dobro ali slabo.

1. Ako kdo ne verjame, naj si ogleda film Devinčijeva šifra [↩]
2. krive? [↩]